1) STATISTIČNI PODATKI

Po statističnih podatkih uradnega popisa prebivalstva iz leta 1991 se je za pripadnike italijanske narodnosti opredelilo 2959 oseb, 3882 oseb pa je kot materin jezik navedlo italijanski jezik. Ob popisu prebivalstva v letu 2002 se je za pripadnike italijanske narodnosti opredelilo 2258 oseb (701 oseb manj, ali 23,7 %), 3762 oseb pa je kot materin jezik navedlo italijanski jezik (120 oseb manj, ali 3,1 %). V celotni državi (kriterij narodne pripadnosti) to predstavlja 0,11% delež prebivalstva. Na narodnostno mešanem območju v občini Koper, Izola, Piran prebiva 81,5% tistih, ki so se opredelili kot pripadniki italijanske narodnosti, kar je 1840 oseb, izven narodnostno mešanega območja pa cca. 18,5 %.

Bistveno drugačno dejansko stanje o številu pripadnikov italijanske narodne skupnosti v RS pa se je ugotovilo v Analizi o položaju in uresničevanju posebnih pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji v luči izvajanja zakonskih, podzakonskih in drugih predpisov ter opredelitev možnih ukrepov za njuno ohranitev, podpiranje in nadaljnji razvoj, ki jo je Vlada RS obravnavala in sprejela 29. 7. 2004 (opr. št. 018-02/2001-2). Iz nje izhaja, da je dejansko število pripadnikov italijanske narodne skupnosti občutno večje. Na celotnem teritoriju Slovenije živi 3388 oseb italijanske narodnosti ali 12,66 % več kot glede na popis prebivalstva leta 1991 (2959 oseb). Do teh podatkov se je prišlo s pomočjo volilnih imenikov, ki jih je italijanska narodna skupnost sestavila sama za potrebe lokalnih volitev novembra 2002, torej istega leta kot je bil opravljen popis prebivalstva (april 2002).

Narodnostno mešana področja v Republiki Sloveniji, kjer avtohtono živijo pripadniki italijanske narodne skupnosti in kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi italijanščina so: 

• v občini Koper območja sledečih krajev: Ankaran/Ancarano, Barizoni/Barisoni, Bertoki/Bertocchi, Bošamarin/Bossamarino, Cerej/Cerei, Hrvatini/Crevatini, Kampel /Campel, Kolomban/Colombano, Koper/Capodistria, Prade/Prade, Premančan, del naselja Spodnje Škofije/Val-marin, Šalara/Salara in Škocjan/San Canziano,
• v občini Izola območja krajev: Izola/Isola, Dobrava pri Izoli, Jagodje, Livada in Polje pri Izoli,
• v občini Piran območja krajev: Piran/Pirano, Portorož/Portorose, Lucija/Lucia, Strunjan/Strugnano, Seča/Sezza, Sečovlje/Sicciole, Parecag/Parezzago in Dragonja.  

2) USTAVNO - PRAVNI POLOŽAJ ITALIJANSKE NARODNE SKUPNOSTI

1. Republika Slovenija je v Temeljni ustavni listini o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1-4/91-I) k Ustavi RS, v poglavju III. opredelila: «Italijanski in madžarski narodni skupnosti v Republiki Sloveniji in njunim pripadnikom so zagotovljene vse pravice iz ustave Republike Slovenije in mednarodnih pogodb«.
2. Ustava RS:

64. člen

(posebne pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti):

• pravica do svobodne uporabe narodnih simbolov;
• za ohranjanje svoje narodne identitete lahko pripadniki te skupnosti ustanavljajo organizacije, razvijajo gospodarske, kulturne in znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter dejavnosti na področju javnega obveščanja in založništva;
• pravica do vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku ter oblikovanja in razvijanja teh dejavnosti (zakon določa območja, na katerih je dvojezično šolstvo obvezno);
• pravica do gojitve odnosov s svojim matičnim narodom;
• pravica do ustanovitve samoupravne skupnosti za uresničevanje svojih pravic;
• pravica do neposredne zastopanosti v predstavniških organih lokalne samouprave in v državnem zboru;
• pravice so zagotovljene ne glede na število pripadnikov;
• Ustava RS v 5. odstavku 64. člena določa, da: »zakoni, drugi predpisi in splošni akti, ki zadevajo uresničevanje v ustavi določenih pravic in položaja zgolj narodnih skupnosti, ne morejo biti sprejeti brez soglasja predstavnikov narodne skupnosti«; na podlagi ustavnega določila pa nadalje Zakon o samoupravnih narodnih skupnostih (Uradni list RS, št. 65/94) v 2. odstavku 15. člena določa, da: »kadar državni organi odločajo o zadevah, ki se nanašajo na položaj pripadnikov narodnih skupnosti, morajo predhodno pridobiti mnenje samoupravnih narodnih skupnosti«.

11. člen

• »Uradni jezik v Sloveniji je slovenščina. Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, je uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina«;

61. člen

• pravica do izražanja narodne pripadnosti;

62. člen

• pravica do uporabe svojega jezika in pisave;
  
  

3. Zakon o samoupravnih narodnih skupnostih
   (Uradni list RS, št. 65/94)

1. člen določa:

»Za uresničevanje posebnih pravic, ki jih zagotavlja ustava Republike Slovenije, za uveljavljanje svojih potreb in interesov in za organizirano sodelovanje pri javnih zadevah, ustanovijo pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti na območjih, kjer avtohtono živijo, samoupravne narodne skupnosti«; s tem je dodatno operacionalizirano uresničevanje ustavno določenih pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti. 

• Pripadnikom italijanske narodne skupnosti so nekatere pravice zagotovljene tudi izven narodnostno mešanega območja (vpis v posebni volilni imenik za izvolitev poslanca v Državni zbor RS, pravica do učenja jezika izven območja pod določenimi pogoji).
• Predstavniki italijanske narodne skupnosti so z enim predstavnikom zastopani tudi v Svetu nacionalne RTV Slovenija. Poleg tega Svet RTV Slovenija imenuje tudi programske svete za narodnostni program, v katerih sta dve tretjini članov iz vrst pripadnikov obeh narodnih skupnosti.
• Poleg tega je njihov položaj opredeljen še v čez 60 področnih zakonih, v drugih predpisih, odlokih in statutih občin na narodnostno mešanih območjih, v drugih pravnih aktih, v meddržavnih pogodbah ali sporazumih, ter v mednarodnih konvencijah, ki jih je ratificirala  Republika Slovenija.

3) ORGANIZIRANOST ITALIJANSKE NARODNE SKUPNOSTI

V skladu s pravnim redom Republike Slovenije je italijanska narodna skupnost v Sloveniji organizirana v Obalno samoupravno skupnost italijanske narodnosti. To je krovna organizacija, in kot taka sogovornik državnih organov za področje občin Koper, Izola in Piran, kjer Italijani živijo avtohtono. Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti ima status osebe javnega prava. 

V občinah (Koper, Izola, Piran) je italijanska narodna skupnost organizirana v občinske samoupravne narodne skupnosti pripadnikov italijanske narodnosti. Te občinske organizacije se preko svojih delegatov oz. izvoljenih članov povezujejo v krovno organizacijo. Občinske organizacije so politično predstavništvo v razmerju do lokalnih skupnosti (t.j. do občin).

Svet krovne organizacije Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti šteje devet članov, vsaka od treh občinskih samoupravnih skupnosti v svetu participira s po tremi člani.

V vsaki od treh obalnih občin, kjer Italijani živijo avtohtono, je po veljavnih statutih obvezno eden od podžupanov pripadnik italijanske narodne skupnosti; pripadniki italijanske narodne skupnosti imajo v občinskih svetih tudi svetnike, ki jih izvolijo sami. Pripadniki te skupnosti imajo tako dvojno volilno pravico (splošno in posebno) – na lokalnem in na državnem nivoju. Pripadniki italijanske narodne skupnosti po večinskem sistemu izvolijo svojega predstavnika - poslanca v Državni zbor Republike Slovenije (3. odstavek 80. člena Ustave RS).

Poleg tega ima italijanska narodna skupnost v Sloveniji ustanovljeno tudi Unijo Italijanov – Skupnost Italijanov, ki ima status društva. Ta Unija se povezuje z Unijo Italijanov na Hrvaškem, hkrati pa služi kot most (materialni, kulturni) za povezavo z matičnim narodom in državo Italijo.

V skladu s pravnim redom Republike Slovenije je italijanska narodna skupnost organizirana v:

OBALNA SAMOUPRAVNA SKUPNOST ITALIJANSKE NARODNOSTI -

COMUNITA' AUTOGESTITA COSTIERA DELLA NAZIONALITA' ITALIANA

Župančičeva ulica - Via Župančič 39

SI-6000 KOPER - CAPODISTRIA

Tel: +386 (05) 62 79 151

Fax: +386 (05) 62 74 091

E-pošta: cna_costiera(at)siol.net

Predsednik: Flavio Forlani

4) IZOBRAŽEVALNA, KULTURNA IN INFORMATIVNA DEJAVNOST

Italijanska narodna skupnost ima številna društva ter druge kulturne, izobraževalne in vzgojne ustanove, ki delujejo v italijanskem jeziku.

a) IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST:

V šolskem letu 2007/2008 tri vrtce z italijanskim učnim jezikom (vrtec »Delfino Blu« Koper; vrtec »Dante Alighieri«, Izola in vrtec »La Coccinella«, Portorož) na narodnostno mešanem območju obalnih občin skupaj obiskuje 292 otrok.

Tri osnovne šole s podružnicami z italijanskim učnim jezikom v šolskem letu 2007/2008 (OŠ Dante Alighieri, Izola; OŠ Pier Paolo Vergerio il Vecchio, Koper s podružnicami v Samadeli, Bertokih in Hrvatinih; in OŠ Vincenzo de Castro, Piran s podružnicami v Luciji, Sečovljah, Strunjanu) skupaj obiskuje 369 učencev.

Tri srednje šole z italijanskim učnim jezikom v šolskem letu 2007/2008 (Gimnazija Antonio Sema, Piran; Srednja šola Gian Rinaldo Carli, Koper; Srednja poklicna šola – ekonomska smer Pietro Coppo, Izola) skupaj obiskuje 195 dijakov.

Italijanski jezik in književnost se lahko študira na Univerzi v Ljubljani (Oddelek za romanske jezike in književnost na Filozofski fakulteti) ter na Univerzi na Primorskem v Kopru (Katedra za italijanistiko v okviru Oddelka za uporabno jezikoslovje na Fakulteti za humanistične študije). Pripadniki italijanske narodnosti lahko študirajo tudi na univerzah v Italiji (predvsem, ko se želijo izobraževati v italijanskem jeziku na ostalih nelingvističnih področjih) in na Hrvaškem (Reka, Pulj). 

b) KULTURNA DEJAVNOST:

Pripadniki italijanske narodne skupnosti v RS se združujejo v številna društva (politična, splošna, kulturna, športna, raziskovalna itd.), imajo tri knjižnice, v okviru mreže javnih knjižnic pa so še posebni oddelki namenjeni italijanski kulturi, publicistiki in revijalnim izdajam.

Leta 2005 je Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti ustanovila Italijansko središče “Carlo Combi” z namenom, da dobijo kulturne dejavnosti in pobude, ki jih načrtuje, promovira in izvaja italijanska narodna skupnost v Sloveniji, organizirano obliko in strateški pomen. Cilj je vzdrževanje, promocija in razvoj identitete italijanske narodne skupnosti, italijanskega jezika in kulture v zgodovinsko poseljenem prostoru.

c) INFORMATIVNA DEJAVNOST:

Časopisna založniška dejavnost se opravlja v založniški hiši EDIT na Reki, ki ima v Kopru dopisniško agencijo A.I.A (prvo institucijo sofinancira tudi Slovenija, drugo pa Slovenija financira v celoti), ki izdaja dnevnik La Voce del Popolo. Na narodnostno  mešanem območju pa izhajajo še kulturno informativni listi: La Città, Il Mandracchio, Lasa pur dir, Il Trillo ter druge priložnostne publikacije.

Redni dnevni radijski in televizijski programi se pripravljajo v okviru javne RTV Slovenija pri Regionalnem RTV centru Koper-Capodistria (nacionalna RTV Slovenija). Radijski program obsega 18 ur dnevno, 126 ur tedensko, televizijski program pa 9 ur ob torkih, sredah, petkih, sobotah in nedeljah ter 7,5 ur ob ponedeljkih in četrtkih. Za potrebe radijskih in televizijskih programov za italijansko narodno skupnost v RS je v Regionalnem RTV centru Koper-Capodistria redno zaposlenih 155 delavcev (za radijski program 57, za televizijski program 97 ter 1 v vodstvu). V stalnem pogodbenem razmerju je zaposlenih 24 delavcev (3 za radijski program, 21 za televizijski program), v občasnem pogodbenem razmerju 106 delavcev (za radijski program 39, 67 za televizijski program),  preko študentskih servisov pa 13 delavcev (6 za radijski program, 7 za televizijski program). Radijske in televizijske programe za italijansko narodno skupnost v RS tako ustvarja skupaj 298 oseb. Programe narodnih skupnosti dodatno sofinancira tudi država (Urad Vlade RS za narodnosti), in sicer glede na določbo 30. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenije (Uradni list RS, št. 96/05).

Na ozemlju Republike Hrvaške delujejo tri pomembne skupne ustanove za italijansko narodno skupnost v Sloveniji:

• založniška hiša EDIT na Reki,
• Italijanska Drama, Reka,
• Center za zgodovinska raziskovanja v Rovinju.

Navedene ustanove sofinancira Republika Slovenija, čeprav za to zaenkrat še ni meddržavnega pravnega akta. Ministrstvo za zunanje zadeve in Vlada RS sta bila s strani Urada Vlade RS za narodnosti že seznanjena s potrebo po sklenitvi ustreznega trajnega dogovora oziroma sporazuma z Republiko Hrvaško. Temelj zdajšnjega financiranja je sklep odbora Vlade RS za državno ureditev in javno upravo iz leta 1993.

Italijansko Unijo s sedežem v Reki (društvo) deloma financira tudi Slovenija.

V Sloveniji obstaja društvo pripadnikov italijanske narodne skupnosti Italijanska Unija s sedežem v Kopru.

5) URESNIČEVANJE MEDNARODNIH DOKUMENTOV

Republika Slovenija si prizadeva uresničevati vsebino mednarodnih dokumentov in dokumentov, ki zadevajo italijansko samoupravno narodno skupnost v Republiki Sloveniji.

Za italijansko narodno skupnost so pomembni Osimski sporazumi iz leta 1977. Gre za dvostranske sporazume med prejšnjo skupno državo SFRJ in Republiko Italijo. Republika Italija in Slovenija sta se ob osamosvojitvi Slovenije leta 1991, z aktom o nasledstvu, obvezali k nadaljnjemu spoštovanju teh sporazumov. Osimski sporazumi povzemajo tudi bistvena določila Posebnega Statuta kot priloge Londonskega memoranduma iz leta 1954. 

Okvirno konvencijo za varstvo narodnih manjšin Sveta Evrope je Slovenija ratificirala 25. februarja 1998. Glede na to, da konvencija ne vsebuje definicije pojma narodne manjšine in prepušča državam pogodbenicam, da same določijo etnične skupine, ki jih v državi podpisnici obravnavajo kot narodne manjšine, na katere se konvencija nanaša, je Republika Slovenija v skladu z ustavo in notranjo zakonodajo RS, ob ratifikaciji Okvirne konvencije pisno izjavila, da kot narodni manjšini šteje avtohtono italijansko in madžarsko narodno skupnost v RS. 

Evropsko listino o regionalnih ali manjšinskih jezikih Sveta Evrope je Republika Slovenija ratificirala 19. julija 2000. Ob deponiranju ratifikacijskih listin 4. oktobra 2000 je Slovenija izjavila, da bodo sprejeta določila veljala od 1. januarja 2001. Ob deponiranju Listine o ratifikaciji listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih je Republika Slovenija generalnemu sekretarju Sveta Evrope sporočila, da sta regionalna manjšinska jezika na ozemlju Slovenije italijanski in madžarski jezik.

6) AKTUALNO

Priprava osnutka Resolucije o italijanski in madžarski narodni skupnosti

Vlada Republike Slovenije je na 131. redni seji dne 19.07.2007 določila besedilo Predloga resolucije o položaju italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji in ga predložila Državnem zboru Republike Slovenije v obravnavo.

Za pripravo Resolucije o italijanski in madžarski narodni skupnosti v Republiki Sloveniji je bila na seji Vlade RS junija 2006 imenovana ustrezna delovna skupina, ki je pripravila predlog Resolucije o italijanski in madžarski narodni skupnosti v RS.

Predlog, ki ga je delovna skupina ob naknadnem dopolnjevanju in usklajevanju pripravila, je obravnavala Komisija Vlade RS za narodni skupnosti na svoji drugi seji, 1. junija 2007. Predlog je usklajen z obema krovnima organizacijama italijanske in madžarske narodne skupnosti, tj. Pomursko madžarsko samoupravno narodno skupnostjo ter Obalno samoupravno skupnostjo italijanske narodnosti.

Cilji resolucije so naslednji:

• omogočiti preglednost dela državnih organov, ki v svojem poslovanju kakorkoli prihajajo v stik z obema narodnima skupnostma;
• zagotoviti dosledno uresničevanje opredeljenih posebnih ustavnih pravic narodnih skupnosti v Republiki Sloveniji;
• podati pregled obstoječih mehanizmov, ki omogočajo izvajanje posebnih pravic narodnih skupnosti, in njihovo uresničevanje;
• ovrednotiti pomen prispevka narodnih skupnosti h kulturni raznolikosti na območju Republike Slovenije;
• poglobiti sodelovanje med narodnimi skupnostmi in državo v smeri učinkovitejšega črpanja finančnih sredstev iz evropskih skladov;
• prizadevati si za kakovostno vključevanje narodnih skupnosti v družbeno življenje na območju Slovenije ob ohranjanju njihovih posebnosti;
• spodbujati medkulturni dialog v prostoru, v katerem živijo in delujejo pripadniki narodnih skupnosti;
• pri postopku ustanovitve pokrajin kot druge ravni lokalne samouprave predlagati zastopstvo narodnih skupnosti v predstavniškem telesu pokrajine;
• vzpostaviti partnerski odnos med državo, lokalnimi skupnostmi in narodnima skupnostma zaradi uresničitve prioritetnih projektov.

7) SKLEPNA MISEL

Italijanska narodna skupnost v Sloveniji oz. njeni pripadniki uživajo vse pravice kot pripadniki večinskega naroda. Dodatne pravice so jim zagotovljene na podlagi ustavnega varstva ter meddržavnih pogodb in mednarodnih listin.

V Svetu Evrope ugotavljajo, da Slovenija za pripadnike te skupnosti skrbi vzorno, da ji v primerjavi z EU nudi celo nadstandard manjšinskih pravic, kot enega najpomembnejših segmentov človekovih pravic. 

Kljub temu ostajajo nekatera odprta vprašanja, npr. sofinanciranje italijanskih ustanov na Hrvaškem s strani Republike Slovenije je brez trdne pravne podlage in je še vedno odprto (preučitev možnosti meddržavnega sporazuma).

                                                                        URAD VLADE RS ZA NARODNOSTI

                                                                                         Direktor

                                                                               mag. STANKO BALUH