1) STATISTIČNI PODATKI
Po statističnih podatkih uradnega popisa prebivalstva iz leta 1991 se je za pripadnike madžarske narodnosti opredelilo 8000 oseb, 8720 oseb pa je kot materni jezik navedlo madžarski jezik. Ob popisu prebivalstva v letu 2002 se je za pripadnike madžarske narodnosti izreklo 6243 oseb (1757 oseb manj, ali 22 %), 7713 oseb je kot materni jezik navedlo madžarski jezik (1007 oseb manj, ali 11,5 %). Od 6243 narodno opredeljenih kot Madžari, na narodnostno mešanem območju v petih prekmurskih občinah (Lendava, Dobrovnik, Hodoš, Šalovci, Moravske Toplice) skupaj živi 5212 pripadnikov madžarske narodne skupnosti, kar predstavlja 83,5 % vseh opredeljenih Madžarov v Republiki Sloveniji. Izven narodnostno mešanega območja pa živi 1031 pripadnikov te skupnosti in predstavlja 16,5 % od skupno vseh opredeljenih za pripadnike madžarske narodne skupnosti.
Madžarska narodna skupnost v Republiki Sloveniji predstavlja 0,32 % delež prebivalstva glede na narodnostno opredelitev.
Bistveno drugačno dejansko stanje o številu pripadnikov madžarske narodne skupnosti v RS pa se je ugotovilo v Analizi o položaju in uresničevanju posebnih pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji v luči izvajanja zakonskih, podzakonskih in drugih predpisov ter opredelitev možnih ukrepov za njuno ohranitev, podpiranje in nadaljnji razvoj, ki jo je Vlada RS obravnavala in sprejela 29. 7. 2004 (opr. št. 018-02/2001-2). Iz nje izhaja, da je dejansko število pripadnikov madžarske narodne skupnosti občutno večje. Na celotnem teritoriju Slovenije živi 8328 oseb madžarske narodnosti, kar je več za 3,94 % kot leta 1991 (8000 oseb). Do teh podatkov se je prišlo s pomočjo volilnih imenikov, ki jih je madžarska narodna skupnost sestavila sama za potrebe lokalnih volitev novembra 2002, torej istega leta kot je bil opravljen popis prebivalstva (april 2002).
Narodnostno mešana področja v Republiki Sloveniji, kjer avtohtono živijo pripadniki madžarske narodne skupnosti in kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi madžarščina, so:
v občini Hodoš območja sledečih krajev: Krplivnik/Kapornak in Hodoš/Hodos,
v občini Moravske Toplice območja krajev: Čikečka vas/Csekefa, Motvarjevci/ Szentlászló, Pordašinci/Kisfalu, Prosenjakovci/Pártosfalva, Središče/ Szerdahely,
v občini Šalovci območja krajev: Domanjševci/Domonkosfa,
v občini Lendava območja krajev: Banuta/Bánuta, Čentiba/Csente, Dolga vas/ Hosszúfalu, Dolgovške gorice/ Hosszúfaluhegy, Dolina/Völgyifalu, Dolnji Lakoš/ Alsólakos, Gaberje/Gyertyános, Genterovci/Göntérháza, Gornji Lakoš/Felsölakos, Kamovci/Kámaháza, Kapca/Kapca, Kot/Kót, Lendava/Lendva, Lendavske gorice/ Lendvahegy, Mostje/Hidvég, Petišovci/Petesháza, Pince/Pince, Pince marof/ Pincemajor, Radmožanci/Radamos, Trimlini/Hármasmalom,
v občini Dobrovnik območja krajev: Dobrovnik/Dobronak in Žitkovci/Zsitkóc.
2) USTAVNO - PRAVNI POLOŽAJ MADŽARSKE NARODNE SKUPNOSTI
Republika Slovenija je v Temeljni ustavni listini o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1-4/91-I) k Ustavi RS, v poglavju III. opredelila: «Italijanski in madžarski narodni skupnosti v Republiki Sloveniji in njunim pripadnikom so zagotovljene vse pravice iz ustave Republike Slovenije in mednarodnih pogodb«.
- Ustava RS:
64. člen
(posebne pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti):
pravica do svobodne uporabe narodnih simbolov;
za ohranjanje svoje narodne identitete lahko pripadniki te skupnosti ustanavljajo organizacije, razvijajo gospodarske, kulturne in znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter dejavnosti na področju javnega obveščanja in založništva;
pravica do vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku ter oblikovanja in razvijanja teh dejavnosti (zakon določa območja, na katerih je dvojezično šolstvo obvezno);
pravica do gojitve odnosov s svojim matičnim narodom;
pravica do ustanovitve samoupravne skupnosti za uresničevanje svojih pravic;
pravica do neposredne zastopanosti v predstavniških organih lokalne samouprave in v državnem zboru;
pravice so zagotovljene ne glede na število pripadnikov;
Ustava RS v 5. odstavku 64. člena določa, da: »zakoni, drugi predpisi in splošni akti, ki zadevajo uresničevanje v ustavi določenih pravic in položaja zgolj narodnih skupnosti, ne morejo biti sprejeti brez soglasja predstavnikov narodne skupnosti«; na podlagi ustavnega določila pa nadalje Zakon o samoupravnih narodnih skupnostih (Uradni list RS, št. 65/94) v 2. odstavku 15. člena določa, da: »kadar državni organi odločajo o zadevah, ki se nanašajo na položaj pripadnikov narodnih skupnosti, morajo predhodno pridobiti mnenje samoupravnih narodnih skupnosti«.
11. člen
61. člen
- pravica do izražanja narodne pripadnosti;
62. člen
- pravica do uporabe svojega jezika in pisave;
- Zakon o samoupravnih narodnih skupnostih
(Uradni list RS, št. 65/94)
1. člen določa:
»Za uresničevanje posebnih pravic, ki jih zagotavlja ustava Republike Slovenije, za uveljavljanje svojih potreb in interesov in za organizirano sodelovanje pri javnih zadevah, ustanovijo pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti na območjih, kjer avtohtono živijo, samoupravne narodne skupnosti«; s tem je dodatno operacionalizirano uresničevanje ustavno določenih pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti.
Pripadnikom madžarske narodne skupnosti so nekatere pravice zagotovljene tudi izven narodnostno mešanega območja (vpis v posebni volilni imenik za izvolitev poslanca v Državni zbor RS, pravica do učenja jezika izven območja pod določenimi pogoji).
Predstavniki madžarske narodne skupnosti so z enim predstavnikom zastopani tudi v Svetu nacionalne RTV Slovenija. Poleg tega Svet RTV Slovenija imenuje tudi programske svete za narodnostni program, v katerih sta dve tretjini članov iz vrst pripadnikov obeh narodnih skupnosti.
Poleg tega je njihov položaj opredeljen še v čez 60 področnih zakonih, v drugih predpisih, odlokih in statutih občin na narodnostno mešanih območjih, v drugih pravnih aktih, v meddržavnih pogodbah ali sporazumih, ter v mednarodnih konvencijah, ki jih je ratificirala Republika Slovenija.
3) ORGANIZIRANOST MADŽARSKE NARODNE SKUPNOSTI
V skladu s pravnim redom Republike Slovenije je madžarska narodna skupnost organizirana v Pomursko madžarsko samoupravno narodno skupnost s sedežem v Lendavi. To je krovna organizacija madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji, ki šteje skupno 21 članov in je sogovornik državnih organov. Ta je sestavljena tako, da največji svet narodne skupnosti občine Lendava v krovni organizaciji participira z 10 člani, svet občine Dobrovnik s 4 člani, svet Moravskih Toplic s 3 člani, Hodoš z 2 članoma prav tako Šalovci z 2 članoma.
V občinah je madžarska narodna skupnost organizirana v občinske madžarske samoupravne narodne skupnosti občin: Lendava, Dobrovnik, Moravske Toplice, Šalovci in Hodoš. Vsaka občinska madžarska samoupravna narodna skupnost ima svet kot najvišjo obliko organiziranosti v občini. Preko svojih delegatov (izvoljenih članov) se te občinske skupnosti povezujejo v krovno organizacijo in so v funkciji političnega predstavništva v razmerju do lokalnih skupnosti. Pripadniki te skupnosti imajo tako dvojno volilno pravico (splošno in posebno) – na lokalnem in na državnem nivoju. Pripadniki madžarske narodne skupnosti po večinskem sistemu izvolijo svojega predstavnika - poslanca v Državni zbor Republike Slovenije (3. odstavek 80. člena Ustave RS).
POMURSKA MADŽARSKA SAMOUPRAVNA NARODNA SKUPNOST -
MURAVIDÉKI MAGYAR ÖNKORMÁNYZATI NEMZETI KÖZÖSSÉG
Glavna ulica - Fő utca 124
9220 LENDAVA – LENDVA
Tel: +386 (02) 575 14 49
Fax: +386 (02) 575 14 19
E-pošta: pmnss(at)siol.net
Predsednik: Jožef Kocon
4) IZOBRAŽEVALNA, KULTURNA IN INFORMATIVNA DEJAVNOST
Madžarska narodna skupnost ima številna društva, kulturne, izobraževalne in vzgojne ustanove, ki delujejo v madžarskem jeziku.
a) IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST:
Za razliko od italijanske narodne skupnosti, ki ima šole v italijanskem učnem jeziku, je na narodnostno mešanih območjih, kjer živi madžarska narodna skupnost, z zakonom določeno dvojezično šolstvo (izobraževanje poteka za vse prebivalce na tem območju v obeh jezikih, slovenskem in madžarskem).
Po podatkih za šolsko leto 2007/2008 dvojezične vrtce na narodnostno mešanem območju v Prekmurju obiskuje 268 otrok.
Dvojezične osnovne šole s podružnicami (Dvojezična OŠ Lendava I, Dvojezična OŠ Lendava II s prilagojenim programom, Dvojezična OŠ Vlaja Lajoša Genterovci, Dvojezična OŠ Dobrovnik, Dvojezična OŠ Prosenjakovci) v šolskem letu 2007/2008 obiskuje 820 učencev.
V letu 2004 je bila zaključena investicija v eno najmodernejših in vrhunsko opremljenih osnovnih šol v Dobrovniku, kjer je država preko Ministrstva za šolstvo, znanost in šport, Ministrstva za informacijsko družbo in same občine Dobrovnik prispevala ca. 2.587.214,00 € / 620 mio SIT.
Dvojezično srednjo šolo Lendava v šolskem letu 2007/2008 obiskuje 340 dijakov.
Septembra 2005 so v Lendavi odprli modern Dvojezični srednješolski center z nadstandardno športno dvorano s 400 sedeži in površino cca. 1.750 m2. V sklopu tega je bila zgrajena tudi infrastruktura, pločniki, kolesarske steze … Gradnjo omenjenega centra je financirala država 11.266.900,35 € (2,7 milijarde SIT). Ob odprtju tega srednješolskega centra, ki ima gimnazijski, ekonomski in strojno-tehniški program ter program poklicnega izobraževanja, pa se je uradno navajalo (Uradna brošura Dvojezične srednje šole Lendava, september 2005), da je šolo v šolskem letu 2004/2005 obiskovalo 313 dijakov.
Možnost nadaljevanja študija madžarskega jezika za pripadnike madžarske narodnosti je na Univerzi v Mariboru (Oddelek za madžarski jezik in književnost na Filozofski fakulteti - sestavljata ga Katedra za madžarski jezik s književnostjo ter Lektorat za madžarski jezik) in na Univerzi v Ljubljani (Lektorat za madžarski jezik na Filozofski fakulteti) ter na podlagi bilateralnega sporazuma iz leta 1993 med Slovenijo in Madžarsko tudi na univerzah na Madžarskem (letno na Madžarskem študira okoli 50 pripadnikov madžarske narodne skupnosti).
b) KULTURNA DEJAVNOST:
Madžarska narodna skupnost ima ustanovljenih več amaterskih društev in skupin (folklora, glasbene skupine, pevski zbori, recitatorske skupine in dramske sekcije), katerih delovanje ter organizacijske naloge vodi Zavod za kulturo madžarske narodnosti.
V okviru tega zavoda že nekaj časa deluje Center Bánffy (odprt 20. avgusta 2004). Poleg knjigarne z nekaj zaposlenimi, kjer se prodaja le madžarska literatura in periodični tisk, ter internetne kavarne s sodobno multimedijsko opremo, služi center za različna srečanja in manjše prireditve.
Pomembna pridobitev za madžarsko narodno skupnost na področju kulture je tudi Kulturni dom Lendava. Gre za vsestranski in v Prekmurju največji tovrstni objekt. Investicija v ta objekt, ki ga bo uporabljala tudi madžarska narodna skupnost, je znašala cca 6.259.389,00 € (1,5 milijarde SIT). 100 mio forintov je k izgradnji omenjenega doma prispevala Republika Madžarska.
c) INFORMATIVNA DEJAVNOST:
Zavod za informativno dejavnost madžarske narodnosti v Lendavi redno izdaja tednik v madžarskem jeziku – Népújság.
Knjižnična dejavnost je organizirana v okviru Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti. V Lendavi je odprta knjigarna za knjige v madžarskem jeziku. Nekatere občine avtohtone poseljenosti (gorički Madžari: Moravske Toplice, Šalovci, Hodoš) s pripadniki madžarske narodne skupnosti pa obiskuje tudi potujoča knjižnica. Kot samostojni javni zavod s sedežem na narodnostno mešanem območju deluje Knjižnica Lendava. Njena ustanovitelja sta Občina Lendava in občina Dobrovnik, soustanovitelja pa Madžarska samouprava občine Lendava in Samoupravna skupnost občine Dobrovnik. Za ostale občine izvaja knjižnica dejavnost na osnovi podpisanih pogodb. Knjižnica je na narodnostno mešanem območju in zagotavlja knjižnično dejavnost namenjeno tudi pripadnikom madžarske narodne skupnosti. Spada v III. skupino knjižnic in s svojo knjižnično dejavnostjo pokriva območje občin Lendava, Dobrovnik, Črenšovci, Kobilje, Odranci, Turnišče in Velika Polana. Na tem območju deluje v okviru matične knjižnice 12 krajevnih knjižnic, 7 na enojezičnem in 5 na dvojezičnem območju. Knjižnica v okviru svoje dejavnosti skrbi za strokovnost in organiziranost knjižničarske dejavnosti, namenjene madžarski narodni skupnosti. Knjižnica nabavlja, strokovno obdeluje, hrani, obnavlja in posreduje knjižnično gradivo tudi v madžarskem jeziku ter skrbi za zbiranje domoznanskega gradiva.
Za madžarsko narodno skupnost se radijski in televizijski programi pripravljajo v okviru javne RTV Slovenija, in sicer pri Regionalnem RTV centru Maribor – Studio madžarskih programov Lendava. Radijski program obsega 18 ur in 15 minut dnevno, tudi ob sobotah in nedeljah, televizijski program pa zajema TV oddaje MOSTOVI-HIDAK, ki se predvajajo tako na nacionalni televiziji (I. program) kot tudi na regionalnem TV programu Maribor. Na nacionalni televiziji poteka predvajanje večji del leta 4-krat tedensko po 30 minut z enkratnimi ponovitvami, v poletnem času pa 3-krat tedensko po 30 minut z enkratnimi ponovitvami. Na regionalnem TV programu Maribor pa se oddaje MOSTOVI-HIDAK predvajajo večji del leta 4-krat tedensko po 30 minut in v poletnem času 3-krat tedensko po 30 minut. Za delovanje te ustanove, ki sodi v sistem RTV Slovenija (v ta namen nacionalna televizija tudi pobira poseben prispevek) je določeno število redno zaposlenih delavcev ter določeno število stalnih honorarnih delavcev. Število redno zaposlenih pri Studiu madžarskih programov Lendava je za radijski in televizijski program skupaj 29. Poleg redno zaposlenih delajo v sklopu tega centra tudi stalni pogodbeni delavci, ki jih je na področju za radijski in televizijski program skupaj 13, ter občasni pogodbeni delavci, ki jih je skupaj 67. Preko študentskega servisa je zaposlen 1 delavec. Radijski in televizijski program za madžarsko narodno skupnost v RS ustvarja tako 110 oseb. Programe narodnih skupnosti dodatno sofinancira tudi država (Urad Vlade RS za narodnosti), in sicer glede na določbo 30. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenije (Ur. l. RS, št. 96/05).
V mesecu septembru 2004 je madžarska narodna skupnost pridobila tudi nove radijske in televizijske studie v Lendavi, kar bo omogočilo pripravo še bolj kvalitetnih madžarskih radijskih in televizijskih programov. Investicija v ta objekt, ki sta ga financirala javni zavod RTV Slovenija in Urad Vlade RS za narodnosti, je znašala več kot dva tisoč evrov.
Zavod za informativno dejavnost madžarske narodnosti
Magyar Nemzetiségi Tájékoztatási Intézet
dr. Bence Lajos, direktor
Glavna ulica - Fő utca 124
9220 Lendava - Lendva
Tel: +386 (02) 577 61 80
Fax: +386 (02) 577 61 91
E-pošta: nepujsag(at)siol.net
5) URESNIČEVANJE MEDNARODNIH DOKUMENTOV
Republika Slovenija si prizadeva uresničevati vsebino mednarodnih dokumentov in dokumentov, ki zadevajo madžarsko samoupravno narodno skupnost v Republiki Sloveniji.
Sporazum o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji (ratificiran 1993) je pomembna meddržavna pogodba, pomembna za madžarsko narodno skupnost v Sloveniji in za slovensko manjšino na Madžarskem. Na podlagi tega sporazuma, ki sta ga državi podpisali leta 1992, se sestaja posebna medvladna mešana komisija, ki ugotavlja, kako se sporazum izvaja in na vladi v tej smeri naslovi svoja priporočila. Nazadnje se je ta mešana slovensko – madžarska komisija sestala 21. septembra 2007 v Ljubljani (že deveto zasedanje). Naslednje, deseto zasedanje bo predvidoma aprila 2008 v Budimpešti.
Okvirno konvencijo za varstvo narodnih manjšin Sveta Evrope je Slovenija ratificirala 25. februarja 1998. Glede na to, da konvencija ne vsebuje definicije pojma narodne manjšine in prepušča državam pogodbenicam, da same določijo etnične skupine, ki jih v državi podpisnici obravnavajo kot narodne manjšine, na katere se konvencija nanaša, je Republika Slovenija v skladu z ustavo in notranjo zakonodajo RS, ob ratifikaciji Okvirne konvencije pisno izjavila, da kot narodni manjšini šteje avtohtono italijansko in madžarsko narodno skupnost v RS.
Evropsko listino o regionalnih ali manjšinskih jezikih Sveta Evrope je Republika Slovenija ratificirala 19. julija 2000. Ob deponiranju ratifikacijskih listin 4. oktobra 2000 je Slovenija izjavila, da bodo sprejeta določila veljala od 1. januarja 2001. Ob deponiranju Listine o ratifikaciji listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih je Republika Slovenija generalnemu sekretarju Sveta Evrope sporočila, da sta regionalna manjšinska jezika na ozemlju Slovenije italijanski in madžarski jezik.
6) AKTUALNO
Priprava osnutka Resolucije o italijanski in madžarski narodni skupnosti
Vlada Republike Slovenije je na 131. redni seji dne 19.07.2007 določila besedilo Predloga resolucije o položaju italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji in ga predložila Državnem zboru Republike Slovenije v obravnavo.
Za pripravo Resolucije o italijanski in madžarski narodni skupnosti v Republiki Sloveniji je bila na seji Vlade RS junija 2006 imenovana ustrezna delovna skupina, ki je pripravila predlog Resolucije o italijanski in madžarski narodni skupnosti v RS.
Predlog, ki ga je delovna skupina ob naknadnem dopolnjevanju in usklajevanju pripravila, je obravnavala Komisija Vlade RS za narodni skupnosti na svoji drugi seji, 1. junija 2007. Predlog je usklajen z obema krovnima organizacijama italijanske in madžarske narodne skupnosti, tj. Pomursko madžarsko samoupravno narodno skupnostjo ter Obalno samoupravno skupnostjo italijanske narodnosti.
Cilji resolucije so naslednji:
omogočiti preglednost dela državnih organov, ki v svojem poslovanju kakorkoli prihajajo v stik z obema narodnima skupnostma; zagotoviti dosledno uresničevanje opredeljenih posebnih ustavnih pravic narodnih skupnosti v Republiki Sloveniji; podati pregled obstoječih mehanizmov, ki omogočajo izvajanje posebnih pravic narodnih skupnosti, in njihovo uresničevanje; ovrednotiti pomen prispevka narodnih skupnosti h kulturni raznolikosti na območju Republike Slovenije; poglobiti sodelovanje med narodnimi skupnostmi in državo v smeri učinkovitejšega črpanja finančnih sredstev iz evropskih skladov; prizadevati si za kakovostno vključevanje narodnih skupnosti v družbeno življenje na območju Slovenije ob ohranjanju njihovih posebnosti; - spodbujati medkulturni dialog v prostoru, v katerem živijo in delujejo pripadniki narodnih skupnosti;
pri postopku ustanovitve pokrajin kot druge ravni lokalne samouprave predlagati zastopstvo narodnih skupnosti v predstavniškem telesu pokrajine; vzpostaviti partnerski odnos med državo, lokalnimi skupnostmi in narodnima skupnostma zaradi uresničitve prioritetnih projektov.
Zavod za kulturo in promocijo Lendava
Vlada Republike Slovenije je na 159. redni seji dne 21. 2. 2008 sprejela sklep, da se ugotovi javni interes države, da se Občini Lendava, v okviru sistema financiranja občin v letu 2008, zagotovijo dodatna sredstva za delovanje Zavoda za kulturo in promocijo Lendava v višini 80.000 €.
Sporazum o sodelovanju
V skladu s sporazumom o sodelovanju na področju izobraževanja, znanosti in kulture, sklenjenim med Vlado Republike Madžarske in Vlado Republike Slovenije oziroma v skladu s programom sodelovanja na področju izobraževanja, znanosti in kulture, sklenjenim med Ministrstvom Republike Madžarske za šolstvo in Ministrstvom za kulturno dediščino ter Ministrstvom za šolstvo in šport, Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Ministrstvom za kulturo in Ministrstvom za zunanje zadeve Republike Slovenije za obdobje 2006 – 2008 so Inštitut Balassi Bálint Intézet iz Budimpešte, Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost ter Zavod za kulturo madžarske narodnosti 14. marca 2008 v Lendavi podpisali Sporazum o sodelovanju na področju kulture in jezika.
7) SKLEPNA MISEL
Na Uradu Vlade RS za narodnosti ocenjujemo, da je položaj madžarske narodne skupnosti v Sloveniji dober, zagotovljeno pravno varstvo in uresničevanje pravic pripadnikov narodne skupnosti pa je nad evropskimi standardi.
Republika Madžarska je sprejela Zakon o Madžarih, ki živijo v sosednjih državah in zadeva tudi madžarsko narodno skupnost, živečo v Sloveniji, z veljavnostjo od 1. januarja 2002. Zakon ne velja za Madžare, živeče v Avstriji. Zakon predvideva določene ugodnosti za pripadnike madžarske manjšine v sosednjih državah. Zaradi pomislekov mednarodnih institucij (Svet Evrope, Evropska unija, OVSE) in nekaterih sosednjih držav, kot sta Romunija in Slovaška, je Madžarska 23. junija 2003 zakon prilagodila evropskim standardom in nekaterim posebnostim, ki veljajo pri madžarski manjšini na Slovaškem ter v Romuniji.
Republika Slovenija je glede tega zakona zavzela stališče, da je zakon legitimen akt sosednje države, vendar njegova implementacija ne sme posegati v pravni red RS in ožiti okvire ter mehanizme, ki jih predvidevajo sporazumi med Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko. Vprašanja glede izvajanja Zakona o Madžarih, ki živijo v sosednjih državah, in njegove posamezne vsebine, bo Slovenija obravnavala z Madžarsko na bilateralni ravni v okviru Mešane slovensko – madžarske medvladne komisije za spremljanje Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji.
Ugodnosti, ki jih Madžarska nudi pripadnikom madžarske narodne skupnosti in tudi njihovim zakoncem, ki niso Madžari, temeljijo na petih vrstah izkaznic, ki jih podeljuje madžarska država. Referendum, ki bi Madžarom živečim izven madžarske države podelil madžarsko državljanstvo, v začetku decembra 2004, ni uspel.
Položaj porabskih Slovencev s statusom in položajem madžarske narodne skupnosti v Sloveniji ni primerljiv, čeprav veljavni meddržavni sporazum velja tako za posebne pravice Madžarov v Sloveniji kot za posebne pravice Slovencev na Madžarskem. Položaj porabskih Slovencev v Republiki Madžarski je v vseh ozirih neprimerno slabši kot Madžarov v Republiki Sloveniji.
Sicer pa pripadniki madžarske narodne skupnosti pozitivno ocenjujejo tudi bilateralni sporazum obeh držav o zagotavljanju osebnih pravic slovenski manjšini na Madžarskem in madžarski narodni skupnosti v Republiki Sloveniji.
Ocenjujemo, da v razmerju med madžarsko narodno skupnostjo v Republiki Sloveniji in državo Slovenijo ni takih odprtih vprašanj, ki bi obremenjevala medsebojne odnose.
URAD VLADE RS ZA NARODNOSTI
Direktor
mag. STANKO BALUH
|
