(Sklep Vlade RS o organizaciji in delovnem področju Urada za narodnosti, Ur. l. RS, št. 75/02)

Uvod

Republika Slovenija z dvema milijonoma prebivalcev spada med najmanjše evropske države. Po narodni sestavi je razmeroma homogena, saj je med njenimi prebivalci 87,5 % Slovencev, kot avtohtoni narodni manjšini pa živita v Sloveniji dve: pripadniki madžarske narodne skupnosti (6243 oseb oz. 0,32 % vsega prebivalstva v Sloveniji) in pripadniki italijanske narodne skupnosti (2258 oseb oz. 0,11 % vsega prebivalstva v Sloveniji) ter 7.000-10.000 pripadnikov romske skupnosti, ki na prostoru Slovenije živi že od 15. stoletja dalje kot posebne etnične skupnosti, ki ji ustava prav tako zagotavlja posebno varstvo (več o tem na spletni strani www.stat.si).

Za uresničevanje odgovornosti države, koordinacijo aktivnosti in skrb državnih organov na tem področju deluje pri Vladi Republike Slovenije Urad za narodnosti. Urad Vlade RS za narodnosti spremlja uresničevanje ustavnih in zakonskih obveznosti do italijanske in madžarske narodne skupnosti ter romske etnične skupnosti. Skrbi tudi za financiranje potreb narodnih skupnosti in skladno delovanje državnih organov na tem področju.

Področje dela

Urad Vlade RS za narodnosti je samostojna strokovna služba Vlade Republike Slovenije. Temeljne določbe o varstvu narodnih skupnosti so zapisane v Ustavi RS, podrobnejše določbe pa so vključene v zakone z različnih področij, ki se kakorkoli dotikajo položaja narodnih skupnosti in romske etnične skupnosti. Za njihovo izvajanje so odgovorna resorna ministrstva. Ob takšni razdelitvi pristojnosti je naloga Urada za narodnosti predvsem v tem, da globalno spremlja uresničevanje zakonskih in ustavnih določb o zaščiti narodnih skupnosti in njihove učinke v praksi, opozarja na pomanjkljivosti, pripravlja predloge in pobude vladi in drugim državnim organom in skupaj z resornimi ministrstvi pripravlja analize in poročila, ki zajemajo širša vprašanja varstva narodnih skupnosti.

Med neposredne naloge Urada za narodnosti pa spadajo naloge, ki jih ne pokrivajo drugi državni organi:

• spremlja uresničevanje ustavnih in zakonskih določil, ki se nanašajo na posebne pravice pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti ter spremlja in skrbi za zaščito posebnih pravic v Sloveniji živeče romske skupnosti, kolikor to ne sodi v področje drugih državnih oziroma organov lokalnih skupnosti; 
  
• usklajuje in koordinira delo državnih organov in organov lokalnih skupnosti na področju posebnih pravic narodnih skupnosti, romske skupnosti oziroma na področju narodnih manjšin v RS;
  
• opravlja strokovne naloge, ki zadevajo položaj, pravice, obveznosti in razvojne možnosti narodnih skupnosti, romske skupnosti oziroma narodnih manjšin, potrebne za uresničevanje odgovornosti in obveznosti Vlade RS, izhajajoče iz Ustave RS, veljavnih predpisov ter na tem temelju sprejete narodnostne politike;
  
• v zadevah, ki se nanašajo na uresničevanje posebnih pravic italijanske narodne skupnosti v Sloveniji sodeluje tudi s pristojnimi organi v Republiki Hrvaški; 
  
• pri opravljanju svojih nalog sodeluje z upravnimi organi, raziskovalnimi in drugimi organizacijami, ki se ukvarjajo s problemi narodnih skupnosti, samoupravnimi narodnimi skupnostmi in drugimi organizacijami narodnosti; 
  
• obravnava aktualna vprašanja uresničevanja posebnih pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti in romske skupnosti; 
  
• pripravlja analize, gradiva, pobude in predloge za seje vlade, njena telesa in druge državne organe in spremlja učinkovanje sprejetih odločitev, ki zadevajo narodni skupnosti in romsko skupnost;
  
• skrbi za izvajanje sklepov vlade s področja narodnih skupnosti, romske skupnosti oziroma narodnih manjšin v RS; 
  
• opravlja strokovne, administrativne in organizacijske naloge za Komisijo Vlade RS za narodni skupnosti in za Komisijo Vlade RS za zaščito romske etnične skupnosti; 
  
• sodeluje s Komisijo za narodni skupnosti v Državnem zboru RS;
  
• sodeluje na mednarodnih in drugih konferencah, posvetih in seminarjih s področja manjšinskih narodnostnih pravic in drugih sorodnih človekovih pravic; na tem področju sodeluje s Svetom Evrope, EU, njunimi organi ter s podobnimi asociacijami in organi v drugih državah;
  
• sodeluje v ustreznih delovnih telesih drugih resornih organov, v raziskovalnih ustanovah in drugih organizacijah, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je Vlada RS, ki imajo na skrbi položaj, pravice in obveznosti ali preučevanje narodnih skupnosti, romske skupnosti oziroma narodnih manjšin v RS;
• opravlja druge naloge in dejavnosti s področja narodnostne in romske problematike v skladu z Ustavo RS in veljavno zakonodajo.
  

Tako se preko Urada Vlade RS za narodnosti zagotavlja usklajena vladna politika do narodnih skupnosti, hkrati pa je zagotovljena povratna informacija o rezultatih in problemih, ki se pojavljajo na tem področju. 

Med neposredne naloge Urada Vlade RS za narodnosti spadajo predvsem sodelovanje z organizacijami narodnih skupnosti in zagotavljanje finančnih sredstev za njihovo delovanje, zbiranje pobud in predlogov za ukrepe in razreševanje konkretnih težav, s katerimi se srečujejo organizacije ali posamezni pripadniki narodne manjšine oz. etnične skupnosti v Republiki Sloveniji.

Druga neposredna naloga Urada Vlade RS za narodnosti je sodelovanje s Komisijo državnega zbora za narodni skupnosti, ko Urad zastopa na sejah tega telesa tudi Vlado RS.

Urad Vlade RS za narodnosti opravlja strokovne, administrativne in organizacijske naloge za Komisijo Vlade RS za narodne skupnosti in za Komisijo Vlade RS za zaščito romske etnične skupnosti.

Čeprav je odgovornost za izvajanje ustavnih in zakonskih obveznosti v zvezi z manjšinami porazdeljena tudi na druga resorna ministrstva, je urad glede na pristojnosti kadrovsko kljub vsemu skromno zaseden. Njegova funkcija naj bi bila usmerjena predvsem na koordinacijo dela med resornimi državnimi organi, neposredne naloge pa naj bi opravljal le na tistih področjih, ki jih ne pokrivajo pristojna ministrstva, vendar je dejanska slika večkrat drugačna.

Pri pripravljanju strokovnih gradiv, analiz in zakonskih predlogov Urad tesno sodeluje z drugimi državnimi in še posebej z različnimi raziskovalnimi institucijami, ki se pri svojem delu ukvarjajo z varstvom manjšin. 

Velik del nalog na področju varstva manjšin se uresničuje predvsem na tistih območjih, kjer manjšine živijo. Zato je ena od temeljnih nalog Urada sodelovanje z lokalnimi skupnostmi na narodnostno mešanih območjih in na območjih, kjer živi zgodovinsko poseljena romska etnična skupnost, saj brez njihovega aktivnega sodelovanja ni mogoče reševati problemov, s katerimi se srečujejo manjšine. Urad pa jim nudi strokovno pomoč in sodeluje pri zagotavljanju dodatnih sredstev, ki jih lokalne skupnosti potrebujejo za opravljanje nalog pri varstvu manjšin. 

Med nalogami, ki jih Urad opravlja v zadnjem obdobju, je treba posebej izpostaviti aktivnosti glede priprave osnutka Resolucije o položaju italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji.

Urad tudi sicer strokovno sodeluje pri pripravi splošne zakonodaje s področja narodnih manjšin in pri njenem uresničevanju.

Urad Vlade RS za narodnosti sodeluje in pomaga Zvezi Romov Slovenije pri ustanavljanju novih romskih društev, saj bo z njihovo pomočjo in tovrstno organiziranostjo možno doseči hitrejšo socializacijo in aktivno vključevanje pripadnikov romske skupnosti v družbo (integracija).

Republika Slovenija se trudi za kvalitetno izvajanje ustavnih in zakonskih pravic za obe narodni skupnosti. Pripadniki narodnih skupnosti imajo zagotovljeno kvalitetno zaščito kolektivnih in individualnih manjšinskih pravic po najvišjih evropskih manjšinskih standardih, vključno s politično participacijo predstavnikov narodnih skupnosti v Državnem zboru in v občinskih svetih, enakopravno uporabo materinega jezika v javnem življenju, lastno kulturno, informativno in založniško dejavnost ter čiste narodnostne oz. dvojezične šole.

Po vstopu Slovenije v Evropsko Unijo se tudi na Uradu Vlade RS za narodnosti glede odnosa države do varstva manjšin, bolj kot poprej, srečujemo z različnimi pogledi. Le strokovno dobro pripravljena gradiva so pogoj za tehtne odločitve in za pripravo normativnih rešitev, ki so v skladu s strokovnimi spoznanji, z našo ustavno ureditvijo in mednarodnimi dokumenti, hkrati pa potrditev našega odgovornega dela.