Pravna osnova za zakonsko ureditev položaja Romov je v 65. členu Ustave RS, kjer je zapisano, da »položaj in posebne pravice romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, ureja zakon«.

Doslej je zaščita posebnih pravic romske skupnosti urejena v naslednjih dvanajstih zakonih:

1. Zakon lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, …, 14/07),
2. Zakon o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, …, 70/06),
3. Zakon o evidenci volilne pravice (Uradni list RS, št. 52/02, ..., 118/06),
4. Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02, 123/06, 7/07),
5. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96, …, 129/06),
6. Zakon o vrtcih (Uradni list RS, št. 12/96, …, 100/05),
7. Zakon o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 12/96, …, 63/06),
8. Zakon o medijih (Uradni list RS, št. 35/01, …, 69/06),
9. Zakon o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01, 96/02)
10. Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 93/05, 127/06),
11. Zakon o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 96/05, 109/05, 105/06),
12. Zakon o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06).

K izboljšanju položaja pripadnikov romske etnične skupnosti v Republiki Sloveniji bo zagotovo prispeval tudi pred kratkim sprejet Zakon o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06), ki v svojem 20. členu določa:

»(1) Občinam, na območju katerih so naselja z narodnostno mešanim prebivalstvom ali s stalno naseljeno romsko etnično skupnostjo, se iz državnega proračuna zagotovijo sredstva za financiranje dvojezičnosti in uresničevanje ustavnih pravic italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti ali uresničevanje z zakonom določenih pravic romske etnične skupnosti.
(2) Podrobnejše namene porabe in višino sredstev iz prejšnjega odstavka določi vlada z uredbo.«

O posebnih pravicah tradicionalno, zgodovinsko živeče romske skupnosti v RS pa govorijo tudi temeljni akti oz. statuti v 19. občinah (Murska Sobota, Rogašovci, Puconci, Tišina, Cankova, Lendava, Črenšovci, Beltinci, Kuzma, Dobrovnik, Turnišče, Novo mesto, Črnomelj, Kočevje, Trebnje, Krško, Metlika, Semič, Šentjernej). Občina Grosuplje svojih temeljnih aktov še ni prilagodila Zakonu o lokalni samoupravi in odločbam Ustavnega sodišča RS. 

V prihodnje se bo za urejanje romske tematike poleg področnih zakonov uporabljal tudi temeljni romski zakon, katerega predlog je Vlada Republike Slovenije sprejela na 98. redni seji dne 23. 11. 2006.